Stres je beseda, na katero naletimo vsepovsod in v različnih situacijah zato se pogosto zdi že nekaj čisto vsakdanjega in normalen del življenja. Ima dobre in slabe plati in čeprav pogosto lahko pokažemo na tisto ali tistega, ki po našem mnenju povzroča stres, velikokrat to ni edini vzrok temveč stres prihaja od znotraj nas samih. Stres v današnjem času spada k vsakdanu in v normalnih okoliščinah telo samo poskrbi za svoje uravnoteženo delovanje. Vendar obstaja nevarnost, da kadar smo predolgo časa pod stresom, imunski sistem oslabi in zbolimo. Stres namreč povzroča fiziološke spremembe tako v telesu kot v možganih. Poznamo akutni stres, ki ga začutimo v trenutku in tudi hitro mine in kronični stres, ki traja dlje časa in terja dolgoročno fiziološko prilagoditev. Ker je človeški organizem ustvarjen le za odzivanje na akutni stres, kronični povzroča toliko težav in bolezni. Stresogeni dejavniki so lahko tudi tisti, ki načeloma pripeljejo do pozitivnih posledic, kot je na primer dopust.
Obvladovanje stresa ne pomeni nujno odpovedovanje delu in stvarem, ki jih imamo radi, pomeni pa uvajanje in učenje nekaterih sprememb ter razumevanje stresa. Sproščanje je nepogrešljivo za vse ljudi, ne glede na to, kaj počnejo v življenju.
S tem, ko se sproščamo vplivamo na vegetativni živčni sistem. Tega sestavljata simpatično in parasimpatično živčevje. Prvo poskrbi, da telo v stresni situaciji aktivno odreagira na ustrezen način (mišice se napnejo, pozornost se poveča, srčni utrip in dihanje se pospešita, delovanje prebavil se upočasni,...), naloga drugega pa je, da telo, ko stres mine, pomiri in obnovi. Dolgoročna preobremenjenost simpatičnega živčevja lahko povzroči, da telo "pozabi" na parasimpatično, posledice pa so vidne tako na slabšem telesnem počutju ali celo bolezen kot na slabši psihični kondiciji. Zato je izredno pomembno, da krepimo obrambne mehanizme ter telesu pomagamo ohranjati harmonično delovanje vegetativnega živčnega sistema, s tem pa tudi našega zdravja.