Z eno od motenj v duševnem zdravju naj bi se v svojem življenju srečala vsaka 4. oseba, torej gre za bolezen, ki je precej pogosta pa se jo kljub temu še vedno drži velika stigma. Zaradi tega tovrstne probleme veliko ljudi zadrži zase in o njih ne obvesti niti svojih bližnjih, kaj šele delodajalcev. Duševne motnje in bolezni se pogosto pokažejo v obliki telesnih težav ali nespecifičnih simptomov zato so velikokrat odkrite pozno. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja so duševne bolezni razlog za približno 2% obiskov zdravnika na primarni ravni, 2.7% obiskov na sekundarni ravni in 3.9% kot bolnišnično zdravljenje. Tovrstne motnje velikokrat pomenijo oviro pri človekovi delovni aktivnosti. Posledice stresa se kažejo tako na telesni kot na duševni in vedenjski ravni. Oseba ima znižane mentalne in psihomotorne zmogljivosti, spremeni se telesna drža, gibanje, mimika ter izraz obraza. Opazi se okornost, počasnost, nemirnost, spremenita se ritem in globina dihanja in srca, pride do pojava občutka cmoka v grlu, oseba ima težave pri odvajanju, prehranjevanju in spanju, pojavijo pa se tudi različne bolečine, krči in mravljinci. Prav tako se poveča obseg negativnih misli in čustev, kot so jeza, tesnoba, razdražljivost, agresivnost, žalost, brezvoljnost in kronična utrujenost. Pojavijo se še težave pri razmišljanju, zbranosti, koncentraciji in pomnjenju, občutek neobvladovanja svojega dela, izogibanje delovnim nalogam in nezadovoljstvo s svojim delovnim mestom. Naštete reakcije so le nekatere možne, čeprav jih je v realnosti lahko še mnogo več. Če posledice stresnega dogodka po določenem času ne izginejo, se lahko upravičeno domneva, da ima oseba opraviti z eno od duševnih motenj. Nižji socioekonomski status, torej nižja izobrazba, brezposelnost in revščina predstavljajo velik dejavnik tveganja za pojav duševnih težav in motenj, kar je nasprotno mišljenju iz preteklosti, ki je bilo, da so duševne težave vezane predvsem na dednost.

Zdravljenje z zdravili navadno traja dlje časa, velikokrat tudi več kot leto. Priporoča se kombinacija različnih pristopov, kot je psihoterapija, sprostitvene tehhnike, pravilna prehrana in prehranski suplementi ter sprememba življenjskega sloga.