Anksioznost je neprijetno čustvo, ki ga spremljajo podobni telesni in vedenjski simptomi kot sicer vse stresne situacije. Zdrava anksioznost temelji na reakciji boja ali bega in osebo pripravi do tega, da se sooči z nastalo situacijo. Bolezenska anksioznost pa ima enake telesne posledice vendar je vzrok le namišljen. Telo torej odreagira na namišljen stres, to pa vodi v razvoj dejanske bolezni.
Anksioznost sestavljajo občutki tesnobe, nelagodja, zaskrbljenosti, bojazni, strahu, dušenja in tiščanje v prsih, slabost, razbijanje srca, potenje, strah pred smrtjo,… in je najpogostejša med duševnimi motnjami. Simptome lahko vsakdo doživi drugače pa tudi oblik anksioznosti je več. Obstaja sedem osnovnih kategorij: generalizirana anksiozna motnja, socialna fobija, panična motnja, agorafobija, specifične fobije, post-travmatska stresna motnja ter obsesivno-kompulzivna motnja.
Napadi tesnobe se lahko pojavijo nenadno in na prvi pogled brez razloga, čeprav razlog vedno obstaja, saj obstaja nekaj, kar vas podzavestno jezi in spodbudi telo k reakciji. Ob napadu tesnobnosti gre za doživljanje irealnega strahu, torej za stanje, ki je strahu podobno po telesnih reakcijah, ki jih sproži. Posameznik je, ne da bi vedel zakaj, napet, lahko ga obliva pot, stiska ga v prsih in grlu, nabija mu srce, zmeden je, ne more se zbrati in se nasploh počuti zelo neprijetno. Poviša se stopnja zaskrbljenosti, negotovosti, bojazni ter razdražljivosti, vpliv pa se kaže tudi na spremembi psihomotornih akcij. Pojav tesnobe je torej tako psihično kot telesno občuten kot negativno stanje, ne pomeni pa nujno (še) povezanosti z boleznijo.
Anksioznost se lahko pojavi le za trenutek kot napad krize ali pa se pojavlja stalno. Če se napad pojavi nenadno, bo to pustilo negativno izkušnjo in posameznik bo kasneje s strahom pričakoval podobne situacije. Zato se oseba lahko začne umikati potencialnim podobnim situacijam, iskati izgovore in opravičila. Sčasoma se občutek ogroženosti poglobi in problem postanejo tudi situacije, ki so prežete z grozečo vsebino.
Posledice anksioznosti se lahko kažejo tudi v obliki motenj funkcioniranja organov, lahko vodijo do okvar ter posledično do psihosomatskih bolezni. Telesne težave so nenormalen srčni ritem, visok krvni pritisk, sindrom razdraženega črevesja, čir, zgaga, mišični krči, tresenje, slab imunski sistem ter celo izguba las.

Avtogeni trening ima pri obvladovanju anksioznih motenj zelo pozitivne učinke.